20. novembra 2023 vstopijo v uporabo spremembe na področju evidenc delovnega časa

- v skladu z Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A).

Po poročanju Slovenske tiskovne agencije so sicer na inšpektoratu za delo pojasnili, da so zamaknili napovedano usmerjeno akcijo nadzora evidentiranja izrabe delovnega časa na začetek leta 2024, minister za delo Luka Mesec pa je pojasnil, da izvajanja zakona, ki se sicer začne uporabljati v ponedeljek, 20. novembra, ne bodo nadzirali tri mesece.

Ne glede na navedeno pa je potrebno urediti pravilnik o delovnem času in uvesti sistem evidentiranja izrabe delovnega časa. 

Ob tem poudarjamo, da je v evidenco o izrabi delovnega časa potrebno vpisovati dodatnih 5 vrst podatkov, in sicer:

-        čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,

-        izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom,

-        opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa,

-        opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in

-        tekoč seštevek ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa (delodajalec, ki evidenco delovnega časa vodi ročno, bo lahko podatek vpisoval tedensko).

Sprememba zakona prinaša novosti tudi na področju vodenja evidenc, saj bo moral delodajalec po novem na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki.

Med obveznostmi delodajalca bo tudi obveščanje delavcev o evidenci o izrabi delovnega časa, in sicer pisno, skupaj s plačilno listo, z uporabo elektronske pošte na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja delodajalec ali z neposrednim dostopom delavca do elektronske evidence.