Delodajalci pozor: delavcu med poskusnim delom ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga!

 Komentar k sodbi VSRS VIII Ips 28/2025 z dne 24. 3. 2026

Sodba, ki spreminja pravila igre

Marca 2026 je Vrhovno sodišče RS izdalo odločitev, ki jo mora poznati vsak delodajalec, ki zaposluje s poskusnim delom. Jedro je kratko in nedvoumno: delavcu med poskusnim delom ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Dejanski stan je bil preprost. Delodajalec je oktobra 2022 sklenil z delavko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Štiri mesece pozneje — marca 2023, torej še globoko v poskusni dobi — ji je vročil redno odpoved iz poslovnega razloga. Ni ji očital slabega dela. Ni ji očital kršitev. Preprosto je ocenil, da njenega delovnega mesta ne potrebuje več. Delavka se je pritožila. Sodišče prve stopnje ji je dalo prav, sodišče druge stopnje je potrdilo, Vrhovno sodišče pa je z zavrnitvijo revizije dokončno zapečatilo: takšna odpoved je nezakonita.

Kaj piše v zakonu — in česa v njem ni

Ključ do razumevanja sodbe je 125. člen ZDR-1, ki ureja poskusno delo. Vrhovno sodišče ga razlaga kot zaključen sistem. V času poskusnega dela lahko delodajalec poda odpoved le v treh primerih:

• če delavec poskusnega dela ni uspešno opravil (četrti odstavek 125. člena ZDR-1),
• če so podani razlogi za izredno odpoved,
• ali če gre za postopek prenehanja delodajalca oziroma prisilno poravnavo (šesti odstavek 125. člena ZDR-1).

To je vse. Poslovnega razloga na tem seznamu ni. In ker ga ni, je odpoved na tej podlagi v času poskusnega dela nezakonita — ne glede na to, kako upravičen se zdi z gospodarskega vidika.

Delodajalec je v reviziji argumentiral, da besedica »tudi« v šestem odstavku 125. člena nakazuje odprtost — da poleg naštetih razlogov obstajajo še drugi. Vrhovno sodišče je ta argument zavrnilo. »Tudi« po razlagi sodišča pomeni ravno nasprotno: poleg odpovedi iz četrtega odstavka (neuspešno poskusno delo) so dopustne še odpovedi iz šestega odstavka, in nič drugega.

Boljši položaj kot dolgoletni zaposleni?

Da, natanko tako. To je paradoks, ki ga sodba prinaša in ki ga samo sodišče ne zanika, čeprav ga razlaga kot sprejemljivo posledico zakonske ureditve. Delavec, ki v podjetju dela deset let, lahko ob utemeljenem poslovnem razlogu dobi odpoved z odpovednim rokom in odpravnino. Delavec, ki je v istem podjetju dva meseca in mu teče poskusna doba, te odpovedi ne more dobiti. Mora ostati zaposlen do izteka poskusnega dela — šele nato mu delodajalec lahko poda odpoved iz poslovnega razloga, seveda ob izpolnitvi vseh zakonskih pogojev.

Vrhovno sodišče v 17. točki obrazložitve pojasni, zakaj to ni nesorazmerno: poskusna doba traja največ šest mesecev, gre za relativno kratko obdobje, namen pa je zaščita specifičnega delovnopravnega položaja delavca, ki šele dokazuje svojo usposobljenost. Po izteku tega obdobja delodajalec ni več omejen.

Kako torej ravnati?

Sodba Vrhovnega sodišča je zavezujoča za vsa nižja delovna sodišča. Delodajalci morajo pri zaposlovanju s poskusnim delom upoštevati naslednje.

• Pred sklenitvijo pogodbe je treba realno oceniti stabilnost delovnega mesta. Če obstaja tveganje, da bo delovno mesto v naslednjih šestih mesecih odpadlo, je smiselno razmisliti o krajšem poskusnem obdobju ali o drugačni pogodbeni ureditvi.
• Med trajanjem poskusnega dela je treba skrbno dokumentirati delavčevo delo. Edina zakonita pot do odpovedi v tem obdobju je ugotovitev neuspešnega poskusnega dela — za to pa je potrebna komisija, jasna merila in dosledna evidenca.
• Če se poslovne razmere drastično spremenijo, se je pred kakršnimkoli korakom nujno posvetovati z odvetnikom. Stroški pravnega nasveta so neprimerljivo nižji od stroškov izgubljenega spora.

Beseda za zakonodajalca

Stališče Vrhovnega sodišča je pravno koherentno in v okviru besedila zakona razumljivo. Toda ustvarja situacijo, ki jo praksa upravičeno doživlja kot nelogično: delavec na preizkušnji uživa višjo raven zaščite pred poslovnim razlogom kot delavec, ki je svojo vrednost že dokazal.

To ni problem, ki ga lahko razreši sodna praksa. Razrešiti ga mora zakonodajalec — z jasno dopolnitvijo 125. člena ZDR-1, ki bo bodisi izrecno dopustila odpoved iz poslovnega razloga tudi med poskusnim delom bodisi to prepoved potrdila z zavestno odločitvijo in ne zgolj z molkom zakona. Do takrat velja pravilo, ki ga je Vrhovno sodišče postavilo: ko delavca zaposlite s poskusnim delom, bodite pripravljeni, da ga obdržite do konca poskusne dobe. Poslovni razlog v tem času ni vaša opcija.

link do besedila sodbe

odvetnik Slavko Vesenjak, Odvetniška družba Vesenjak, o.p., d.o.o.

#delovnopravno #ZDR1 #poskusnodelo #odpovedpogodbe #poslovnirazlog #delodajalci #sodnapraksa