Regres

Ali lahko zaposlenim izplačamo različne višine regresa?

Zakon ne zahteva enakih zneskov za vse zaposlene, a postavlja jasne pogoje.

Pravna razlaga za delodajalce pred rokom 1. julija 2026.

Bliža se 1. julij 2026 — zakonski rok za izplačilo regresa za letni dopust. Po 131. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan vsakemu delavcu z upravičenostjo do letnega dopusta izplačati regres najmanj v višini minimalne plače.

Pogosto vprašanje delodajalcev je: ali moramo vsem zaposlenim izplačati enak znesek? Odgovor je: ne nujno — toda le pod jasno določenimi pogoji.

Zneski regresa za leto 2026

Zakonski minimum: 1.481,88 EUR bruto — obvezen za vse zaposlene z upravičenostjo do letnega dopusta. To je absolutna spodnja meja, ki je ni mogoče znižati z nobenim internim aktom.

Neobdavčeni prag: 2.606,09 EUR bruto — do tega zneska regres ni obdavčen z dohodnino in prispevki. Vsak znesek nad tem pragom se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja.

Rok izplačila: najkasneje do 1. julija 2026. Izjemno podaljšanje roka do 1. novembra je mogoče le v primeru nelikvidnosti delodajalca in če to izrecno dopušča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Kdaj je izplačilo različnih zneskov dopustno?

Zakon določa le minimalni znesek regresa, ne pa maksimalnega. Delodajalec lahko izplača različne zneske različnim delavcem — tudi znotraj istega tarifnega razreda ali delovnega mesta — vendar le ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

Zakonski minimum mora biti zagotovljen vsem. To je absolutna meja, ki je z nobenim dogovorom ni mogoče znižati.

Pisna merila v internem aktu. Pravilnik o plačah, sklep ali drug splošni akt delodajalca mora vnaprej jasno določiti kriterije za višino regresa.

Objektivna in preverljiva merila. Kriteriji morajo biti merljivi in preverljivi — subjektivna presoja vodstva brez jasnih kazalnikov ni ustrezna podlaga.

Vnaprejšnja seznanitev delavcev. Vsi zaposleni morajo biti z merili seznanjeni pred izplačilom — transparentnost je zakonski pogoj.

Prepoved diskriminacije. Razlikovanje ne sme temeljiti na osebnih okoliščinah iz 6. člena ZDR-1: spol, starost, zdravstveno stanje, nacionalnost, vera, sindikalno članstvo in podobno.

Katera merila so dopustna?

Trajanje zaposlitve v tekočem letu. Zakon izrecno predvideva sorazmerni izračun: delavec, ki ni zaposlen celo leto, ima pravico do 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve. Sorazmerni del se izračuna od celotne višine regresa, ki ga delodajalec izplačuje, ne le od zakonskega minimuma.

Zahtevnost delovnega mesta. Razlikovanje glede na tarifni razred ali zahtevnost dela je dopustno, če je to ustrezno opredeljeno v kolektivni pogodbi ali internem aktu.

Vodstvene odgovornosti. Dodatne vodstvene ali strokovne odgovornosti so lahko objektivna podlaga za višji regres znotraj istega tarifnega razreda, pod pogojem, da so jasno zapisane.

Delovna uspešnost. Ta kriterij je dopusten, a zahteva posebno previdnost. Kazalniki uspešnosti morajo biti konkretno opredeljeni, merljivi in vnaprej znani vsem delavcem. Splošna subjektivna ocena brez jasnih meril ni ustrezna podlaga.

Pozor — poostreni nadzori

Inšpektorat za delo in FURS vsako leto izvajata poostrene nadzore izplačil regresa ravno v tem obdobju. Delodajalec, ki ob morebitnem pregledu ne razpolaga z ustrezno pisno podlago za razlikovanje, tvega prekrškovni postopek z visokimi globami.

Praktično izhodišče za delodajalce

Delodajalcem, ki nimajo vnaprej urejenega internega akta z objektivnimi merili za različne zneske regresa, odsvetujemo uvajanje razlikovanja tik pred rokom izplačila. Za letošnje leto je pravno varnejša odločitev izplačilo enakega zneska vsem zaposlenim, ob upoštevanju sorazmernosti za tiste, ki niso zaposleni celotno leto.

Delodajalci, ki želijo razlikovanje uvesti za prihodnje leto, naj to storijo pravočasno: sprejmejo ustrezen interni akt, določijo objektivna in preverljiva merila ter z njimi vnaprej seznanijo vse delavce.

Regres

INFO