DZ RS je dne 3.2.2021 potrdil že osmi sveženj interventnih ukrepov oziroma PKP 8 s skupaj 320 milijoni evrov pomoči. Med drugim prinaša subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšuje subvencioniranje čakanja na delo vsaj do konca aprila. Opozarjamo, da o zakonu mora glasovati še državni svet. V nadaljevanju je pregled nekaterih najpomembnejših novosti in podaljšanih ukrepov iz PKP 8.

 

Subvencioniranje pri minimalni plači

 

Delodajalec je za vsakega delavca, čigar plača za polni delovni čas brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska minimalne plače (1.024,24 evra bruto) upravičen do povračila dela minimalne plače. Gre za mesečno subvencijo v višini 50 evrov. Če gre za delavca, ki dela za manj kot polni delovni čas, delodajalec lahko prejme subvencijo, sorazmerno delovnemu času. Ta ukrep velja za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.

 

Izjavo za omenjeno subvencijo bodo delodajalci oddajali prek eDavkov. Izjavo bo treba predložiti najpozneje do konca meseca za subvencijo za minul mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. Furs bo subvencije izplačeval do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

 

Če delodajalec prejme to subvencijo, v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije. Hkrati ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo PKP 8. Za kršitev tega so predvidene tudi globe, in sicer od tri tisoč do 20 tisoč evrov za podjetja oziroma od 1.500 do osem tisoč evrov za tiste, ki imajo deset delavcev ali manj.

 

Podaljšanje subvencije za čakanje na delo

 

PKP 8 prinaša tudi podaljšanje ukrepa subvencij za čakanje na delo, in sicer do konca aprila z možnostjo podaljšanja dvakrat za en mesec (torej do konca junija). Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki bi jim po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

 

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020 (1.821,44 evra). V teh 80 odstotkov nadomestila plače so vključeni nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Višina povračila lahko znaša 100 odstotkov, če skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270 tisoč evrov na podjetje.

 

Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

 

Vračilo pomoči v primeru izplačevanja nagrad

 

PKP 8 predvideva tudi vračilo pomoči. In sicer za delodajalce, ki so prejeli subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa, in za tiste, ki bodo prejeli opisano subvencioniranje minimalne plače. Zakon pravi, da v primeru, da so po 1. januarju 2021 izplačali dobiček, kupili lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplačali nagrado poslovodstvu oziroma izplačali del plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021. Podobno velja za tiste, ki so prejeli nadomestilo za delavce na čakanju, le da v tem primeru velja po 1. februarju.

 

S tem morajo seznaniti Furs najpozneje v dveh mesecih po izplačilu, pomoč pa bo treba vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila. Če subvencija ne bo vrnjena v roku, je predvidena tudi globa.

 

Krizni dodatek - ne glede na božičnice

 

Krizni dodatek (200 evrov neto) bodo prejeli zaposleni, ki ga ob decembrski plači, izplačani januarja, zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso. Spomnimo, do kriznega dodatka so bili v januarju upravičeni vsi delavci, katerih zadnja izplačana plača (to je novembrska, ki se izplača v decembru) ne presega dvakratnika minimalne plače, torej zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 evra. Krizni dodatek delodajalec dobi vrnjen od države. A se je zaradi izplačil božičnic oziroma nagrad za poslovno uspešnost zapletlo. Tisti, ki so zaradi teh presegli omenjeni znesek, do kriznega dodatka niso bili upravičeni. Ministrstvo za delo je vztrajalo, da tudi ne bodo, a so si očitno tako po pritiskih delodajalskih združenj, zbornic, pa tudi sindikatov vendarle premislili in izjemo uzakonili v PKP 8.

 

Kaj bo to pomenilo v praksi?

 

Dodatek se bo izplačal ob januarski plači, torej februarja, glede na dejansko opravljene delovne dneve. In to vsem tistim, katerih novembrska plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, neupoštevajoč izplačane nagrade, in ki seveda kriznega dodatka še niso dobili.

 

Za povračilo izplačanega dodatka delodajalec prek informacijskega sistema Furs predloži izjavo najpozneje do konca marca 2021. Furs izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

 

Možnost tridnevne bolniške odsotnosti podaljšana do konca leta.

 

Možnost bolniške odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika bodo lahko zaposleni uveljavljali tudi letos, in sicer največ enkrat v vsem letu.

 

Obročno vračilo pomoči

 

Če bo prejemnik pomoči moral vračati pomoči, saj mu na primer v letu 2020 glede na leto 2019 niso dovolj upadli prihodki (pogoj za upravičenost do pomoči je namreč zadosten upad prihodkov), bo lahko to vračal v šestih mesečnih obrokih v obdobju pol leta. In to brez obresti.

 

A pozor! Obročno plačilo ni avtomatično, na podlagi ocene izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije ga bo moral odobriti Furs oziroma zavod za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev (denimo mesečnega temeljnega dohodka in vračila nadomestil za čakanje na delo).

 

Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

 

Vsebina sprejetega zakona na tej povezavi.

Odvetniška družba VESENJAK, o.p., d.o.o.

Ulica Vita Kraigherja 5 p.p. 1516,

2000 Maribor

 

Tel: +386 2 251 14 71

Fax: +386 2 231 06 40

Email: odvetnik@vesenjak.si

 

 POOBLASTILO

 

   

INFO

Informacije za posameznike po GDPR

 

ID ta DDV: SI76620891

matična: 7204302

poslovni TRR: SI56 6100 0001 5782 053

fiduciarni TRR: SI56 6100 0001 5827 158

banka BIC/SWIFT koda: HDELSI22

All rights reserved. © 2021 The Vesenjak Law Firm